Ugo Bienvenu: Privzete nastavitve

Čas se je vrgel iz udobne četrte prestave v kaotično sedmo, ampak glede na to, da je bil eno leto nazaj to moj normalen tempo, se ne sekiram preveč. Kot zmeraj vsako minuto, ki jo lahko, porabim za branje, trenutno sicer berem dve knjigi, ampak sem ta teden končno uspela iti po svoj izvod Prevzetih nastavitev in dala vse na pavzo, da sem jo prebrala. Prvi sci-fi risoroman od VigeVageKnjige. Risoroman in SCI-FI? Yes, please!! In baje je še dober ko hudič. Pa še Jedrt Lapuh Maležič prevaja (če niste prebrali njenih Težkomentalcev, zamujate!!). Ja, kaj bi pa lahko še dodali, da bi bila jaz še bolj overly excited penguin? Sci-fi! Risoroman! The crowd goes wild!

Torej, iskreno, pričakovanja so zmeraj visoka. VVK me je navadil na ta standard in zato zmeraj pričakujem doživetje od risoromana, kjer klapa vse, zgodba, slika, tempo, barve, oblika knjige. Upam si reči, da so Privzete nastavitve prišle v moj top 2 risoromanov. Kar pomeni, da so prehitele kar nekaj meni res ljubih naslovov. Da me bo tako zelo sezul, nisem pričakovala, pa ajde, sem vedela, da če bo sci-fi mi bo dogajalo … ampak zgodba, risba, barve, ah. Če niste ljubitelji_ce sci-fi žanra in imate morda celo nek predsodek o njegovi kvaliteti nasploh … preberite Bienvenujeve Privzete nastavitve. Boste videli, kaj vse lahko SCI-FI ponudi.

In da se končno dotaknem tega scary scenarija zgodbe. Ne, ni postapokalipsa, ni distopija, planet ni šel k vragu in še zmeraj letijo okoli nas ptice … gre za drobno malenkost v ustroju napredne družbe, kakršna bomo najbrž postali, če se prej ne pobijemo ali zradiramo s planeta (ali planet sam). Majhna, skorajda operativna malenkost. Svetovni diski so namreč v nam ne tako oddaljeni prihodnosti polni. In da lahko vsi uporabniki spleta še zmeraj filamo svoje instagram in YT profile s fotkami obrokov, ljubljenčkov, knjig (ha!) in ostalega, je treba te diske prazniti. Kar pomeni, da se komisija (sestavljena iz ljudi, ne robotov, kar izkazuje resnost odločitve) na dnevni bazi odloča, katera umetniška dela bo izbrisala iz zgodovine podatkov in človeštva (popolnoma in v celoti), da bo sprostila prostor. Ko to tipkam, se ježim. So I will leave you with that. Think about it. Da se med drugim lotijo tudi meni posebno ljubega filma, še toliko bolj boli.

"Dandanes je naš problem ta, da ne verjamemo več v zgodbe. Kajti nimajo dovolj časa, da bi se usidrale, nimajo več časa, da bi odzvanjale. Zgradile so nas zgodbe, porušili pa nas bodo podatki."
Privzete nastavitve
Ugo Bienvenu

Ugo Bienvenu je Francoz, meni popolna neznanka in v resnici obožujem taka dragocena odkritja, nova imena na radarju, nove svetove! Ukvarja s filmom in animacijo (Marvel in Disney fani, tudi tam ima prste vmes). Privzete nastavitve so njegov četrti roman, kar, upam da, pomeni, da dobimo enkrat tudi prve tri, VVK, lepo gledam v vašo smer in pečem piškote za podkupnino! Je pa za Privzete nastavitve dobil tudi veliko nagrado kritike na festivalu v Angoulêmu. Če ste nekje na moji frekvenci, vam to ne pove prav veliko. Google pomaga: Angoulême International Comics Festival je drugi največji festival stripov/grafičnih novel/risoromanov v Evropi, takoj za italijanskim Lucca Comics & Games in tretji največji festival na svetu! Odvija se v Franciji že od leta 1974. Francozi so kul in jemljejo stripe resno, vsako leto imajo povprečno 200.000 obiskovalcev. Sumim, da imajo absolutno vse v francoščini, sicer bi že pakirala kufre, da gremo pogledat to čudo. V glavnem pa želim povedati, da velika nagrada kritike na festivalu v Angoulêmu nikakor ni mala stvar.

Risoroman kot tak je za mehko vezavo težka knjiga,  papir je očitno heavyduty stuff in jo res z guštom primeš. Lepotec diši. Barve so neverjetne, ogromno je temačnih prizorov v zgodbi, in VVK je ohranil vse najdrobnejše nianse odtenkov. Mjam!

V resnici res zadane zgodba. Juj, pa kako. Jaz sem jo v teh dneh še enkrat prebrala, pomoje se je ne moreš naveličati. Že v samem risanem delu vedno najdeš nekaj novega in posebnega. Res vam ga pripročam. Ma kaj priporočam: nujno ga pejte prebrat, bemtiš!! Lepotca dobite v spletni knjigarni VigeVageKnjige, v njihovi knjigarni v Šiški in v njihovih partnerskih knjigarnah (na spletu imajo vse lepo nanizane). Jaz sem ga kupila v sklopu njihovih Veličastnih 21, stane sicer 28 EUR in je vreden. Vsakega. Centa. Ne verjamete? Prov. Dobite tudi v svoji najbližji knjižnici, pa se prepričajte. Pridite povedati, kako se vam zdi!

Sheila Heti: Materinstvo

A veste tisto delitev knjig, na knjige in knjige? Ki je ne morem razložiti, razen tega da je knjiga še next level in tisti, ki imate to notranjo razdelitev, veste o čem govorim. Zame je Materinstvo Sheile Heti ena teh knjig. Zaenkrat vodi na mojem notranjem seznamu the knjig leta, ki bi jih priporočila vsem.

Pri takih knjigah imam problem opisati jih, brez kvarnikov in z navdušenjem, ki taki knjigi pritiče. Vem kaj knjiga ni. To ni knjiga ženske, ki se je odločila da ne bo imela otrok in prepričuje ljudi, da je to edina prava odločitev. Ne, to ni knjiga ženske, ki se je odločila, da bo imela otroke in prepričuje vse, da je to prava odločitev. Ne, to ni knjiga ženske samo za ženske. To je knjiga, ki izjemno nazorno pokaže ta intimen notranji razgovor okoli vprašanja, ki se pojavi pri vseh – res iskreno verjamem, da pri čisto vseh – ali se razmnožiti ali ne. Če ne drugega, te družba pripravi v to, da se na eni točki glede tega opredeliš. In zato menim, da bi knjigo morali prebrati vsi, ne glede na to, kje ste pri tem vprašanju in v katero skupino bitij se definirate.

Lahko je iti s tokom. Ampak ne v nedogled.

Na zadnji strani žepnice je citat, ki opozori, da če podčrtujete knjigo ko jo berete, boste ob Materinstvu porabili cel svinčnik. Jaz navadno ne podčrtujem knjig, si pa fotografiram ali prepišem odlomke, ki me zadanejo, ki mi dajo misliti, ki si jih želim zapomniti. Pri Materinstvu sem na eni točki ugotovila, da imam toliko fotk na telefonu, da praktično fotkarim 80% romana. Tako da nekaj bo na tem. Nekaj bo na tem miselnem toku, ki ga zliva na papir, s popolnim pomanjkanjem filtra in enostavnostjo misli in kompliciranostjo overthinkanja, ki mi je tako domača in v katero se lahko potopim. Všeč mi je ta zaletava iskrenost misli, ko Heti res vse ubesedi, tudi tiste stvari, za katere vem, da jih rade zamolčimo. Da jih jaz zamolčim, se delam, da jih nisem pomislila. Ker ni a) vljudno b) primerno c) dopustno.

Zadnja stran rozike, izšla je v sklopu Fabule 2020.

Skratka, opis te knjige bi lahko sestavljal klobčič citatov, s katerimi prepričaš človeka, da je knjiga genijalna. Seveda moraš imeti rad tip filozofskega intimnega romana, ki vrže formo skozi okno (idejo s kovanci obožujem), I guess. Prebrala sem precej mešanih odzivov na roman, ampak vseeno mislim, da mu  ljudje predvsem delajo krivico s tem ko ga poskušajo popredalčkati, medtem ko ga berejo. To je feministični roman. To je roman o bejbi, ki se ne more odločit, imeti otroka ali ne. To je bizarno pisanje brez strukture, ki izpade zelo enolično, sploh v avdioknjigi. Hm. Meni se zdi, da vsi ti reviewi vidijo drevo, ne vidijo gozda. Pa ne v smislu jaz-sem-advanced-zato-štekam, ampak res se mi zdi enoplastno shranjevanje informacij pri branju tega romana zamujena priložnost. Lizanje sladoleda čez šajbo, pa to.

"Ko sem to spraševala, sploh nisem pomislila, da takrat, ko bom premagala svoje občutke negotovosti, mogoče sploh ne bova več skupaj, saj svoje občutke negotovosti premagamo šele ko smo mrtvi."
Sheila Heti
Materinstvo

Beletrina je letos marca objavila tudi res kul video s Heti, kjer odgovarja na zanimiva in izvirna vprašanja, tako da linkam ta video, poglejte ga. Materinstvo opiše kot spiralo, se pravi, ne trikotnik, ne linearno opisovanje zgodbe, spirala … in to se tako krasno poklopi z njeno interno delitvijo teksta na menstrualni cikel. Njeno opisovanje agonije, ki je pogosto/vse pogosteje PMS, to spuščanje po spirali navzdol, če želite, je stisk roke nekoga, ki razume, drugačen vpogled v to kaotičnost, tako zame, kot za partnerja in nedolžne mimoidoče, sploh, ker ti daje ta kaotičnost velikokrat občutek popolne osamljenosti.

"Kaj naj si mislim o dveh obrazih Boga, o vsesprejemajočem in ljubečem novozaveznem Bogu ovulacije ter o maščevalnem in togotnem starozaveznem Bogu PMS-a? Kako naj ju pomirim v lastnem telesu?"
Sheila Heti
Materinstvo, str. 119

V resnici ne vem, če tale predstavitev preseže navdušeno čebljanje oboževalke knjige in primerno predstavi roman (doing it justice pa to). Ampak to bo moralo biti to. Preberite ga. Lahko bi v resnici samo to napisala. Preberte ga. Zame je gospa Sheila Heti na vrhu to-read seznama, z njenimi desetimi deli (torej jih imam še devet) in grem na lov.  Da mi Cobiss najde samo Materinstvo v angleški in slovenski izdaji, se mi zdi na tej točki heretizem, hvalazarože. Torej edini slovenski prevod, ki mi je predstavil Sheilo Heti, je Beletrinin. Svoj izvod Žepne Beletrine sem sicer kupila v Mladinski knjigi, vesela ko radio, ker sem bila prepričana, da je razprodana, za pičlih 10 EUR. Na voljo je tudi v Beletrinini knjigarni, tako fizični kot spletni, ima pa seveda Beletrina tudi Biblos e-knjigarno za bralnike (tam stane 7,99 EUR). Beletrina, če rabite glasbene želje … Sheila Heti no. Prosim. Izšla je v sklopu Fabule 2020, in ravnokar se odvija Fabula 2021, tako da oči in ušesa na peclje, jaz že delam seznam.

"... ne, da bi na svetu radi videli tega novega človeka, ampak da raje vidijo, da bi bila ta ženska zaposlena s skrbjo za otroka, kakor pa da bi počela kar koli drugega. Nekaj grozečega je na ženski, ki ni zaposlena z otroki. Na taki ženski je nekaj nemirnega. Česa se bo lotila namesto tega? Kakšne težave bo zakuhala?"
Sheila Heti
Materinstvo, str. 42/43

Marc-Antoine Mathieu: Otto, uzrti človek

O, veste, danes pišem pa ljubezensko zgodbo. Mojo zgodbo z VigeVageKnjige namreč. VigeVageKnjige (VVK v nadaljevanju) so neodvisna založbica, ki izdaja risoromane, kar Otto je. Risoroman, v slovenščini, ljudje! Ko sem prvič ponesreči našla na spletu prispevek o VVK sem najprej rabila minuto, da sem prebolela dejstvo, da stvar obstaja in diha in stresa iz valilnice risoromane meni za vogalom že nekaj let, jaz pa živim v nevednosti. *dramatičen premor* Nato sem seveda naročila prvi dve knjigi (Prepovedani sad in Rdeča Rosa, tja še pridemo, no worries) in ostalo je zgodovina.

Moji jajčki, ki so trenutno doma in ne na izposoji. In izkaznica za 21 veličastnih, seveda. #važna

Morda velja omeniti, da je risoroman pravzaprav VVK skovanka, ki jo jaz uporabljam kot nekaj danega. Grafična novela, sure, risoroman zveni bolj kul. In resneje od stripa, čeprav mi tudi strip zveni čisto kul in jih rada prebiram, vidim, da jih ločujem v mislih. Strip je tista tanka knjižica Miki miške, ki smo jih nekdaj lahko kupili v trafikah (a to sploh še obstaja?), risoroman je knjiga, spojitev narisanega in napisanega, ki ustvari novo percepcijo branja literature, za moje oči izredno intenzivno izkušnjo. Sam me spravi v jok, pa skorajda ni besed v njem. Ljubim edinstvenost vsakega risoromana, stil avtorja toliko doprinese k izražanju vsebine. Še formati knjige so vsak malo po svoje, no!

Otto, uzrti človek, me je dolgo čakal. Spomnim se, da je avtor tudi obiskal Ljubljano, in uspešno sem ga zamudla. Šele po tem me je risoroman poklical, mislim, da je šel z menoj na enem od sejmov v Cankarju. Pa če obstaja boginja risoromana, je že vedela kaj počne, ker je bil tajming perfekten. Bila sem namreč ravno nekje v poglavju človeka, ko se mi je zdelo izredno nepošteno in nesprejemljivo, da moje obnašanje in čustvovanje definirajo dogodki in leta, na katere nisem mogla imeti vpliva. Predstavljajte si ta objem knjige in olajšanje ob odkritju zgodbe; kot da bi Mathieu oz. Otto šla čez to obdobje z mano, skupaj z mano žvečila frustracijo dejstva, da te definirajo začetna leta tvojega življenja. Otto namreč dobi edinstveno priložnost, motriti ta najzgodnješa leta, jih secirati iz sekunde v sekundo in dobiti ta vpogled v trenutke razvoja z védenjem odraslega človeka, v kaj so se ti trenutki razrasli. Mathieu je izkušnjo narisal in opisal tako, da je Otto zame psihološki in filozofski vrtinec vprašanja obstoja, analize lastnega obstoja iz kota zunanjega opazovalca, in pojavi se meni ključno vprašanje ali je objektivnost pregleda sploh možna, ali zopet vsebino gledaš skozi prizmo interesov in vrednot, ki so te ustvarili skozi dejanja tega istega otroštva, ki ga zdaj opazuješ, da bi ga ozavestil in s tem sebe in prizmo, ustvarjeno skozi to otroštvo, neizogibno spremenil … Risoroman, ki mi ni dal miru, ki sem ga prebrala na dušek, potem pa še enkrat počasi po majhnih požirkih in ga še zmeraj najraje odprem.

Edino ogledalo, ki ga imam doma, pa še nagne se, morala sem poskusiti, ogledalo je preveč pomembno za Otta, da se ne bi poigrala še s tem.

"Otto je uvidel, da je bila njegova osebnost v bistvu zgrajena na pozabi, pa tudi to, v kako veliki meri jo je izoblikoval ta njemu nevidni del. (Mathieu, Otto, uzrti človek, str. 41)

Marc-Antoine Mathieu je sicer francoski stripar in scenograf in ga pred Ottojem nisem poznala spljoh. Ker francosko znam 4-6 besed, njegovih drugih del ne morem raziskovati, dokler VVK ne izda novih, oz. se lotim odkrivanja v angleščini. Ampak mislim, da bi lahko izdali še kakšno. Navijam za to.

Otto, uzrti človek, sem kupila na knjižnem sejmu, sicer pa ga je možno kupiti v spletni knjigarni VigeVageKnjig (o matr, kako se pa to pravilno sklanja?) ali v njihovi knjigarnici v Šiški. Na spletni strani imajo tudi lep, jasen opis z zemljevidom, kje vse se jih da dobiti po Sloveniji (pak tudi v Trstu #trstjenaš). Čudovita bela knjiga formata, ki vam bo kravžljal OCD  (v resnici pa ga imam rada), v trdi vezavi, za 25 EUR, prevedla ga je Katja Šaponjič. Še Mathieuja!

"Vse je temeljilo na neverjetni pičlosti. Ob razvozlavanju slučajnosti je Otto spoznal, da jo je moč najti povsod; popolnoma nepomembni dogodki so ga za vedno zaznamovali, medtem ko so drugi, na videz odločilni dogodki pustili komaj kakšno sled. "Vse se nam izmuzne," je pomislil." (Mathieu, Otto, uzrti človek, str. 42)